Prireditelj: Založništvo tržaškega tiska
Sodelujeta: Marko Kravos, Jurij Devetak
Povezuje: Maša Ogrizek
V najnovejši knjigi za otroke Deva z Devina, igrokaz po starih zgodbah sta svoje ustvarjalne moči združila vsestranski pisatelj Marko Kravos in perspektivni mladi ilustrator Jurij Devetak. Pod budnim očesom mladinske pisateljice Maše Ogrizek, ki je tokrat nastopila v vlogi urednice, je nastal strip, ki na duhovit način pripoveduje zgodbo o starem devinskem gradu blizu Trsta. Patrizia Raveggi je zgodbo prevedla v italijanščino in bo o njej spregovorila s pogledom od zunaj.
Prireditelj: JSKD – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Sodelujejo: nominirani literati Festivala mlade literature Urška 2023 in Vid Karlovšek
Povezuje: Selma Skenderović
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v okviru Slovenskih dnevov knjige pripravlja branje nominiranih literatov Festivala mlade literature Urška 2023 ter predstavitev pesnika Vida Karlovška, zmagovalca Urške 2022. Festival združuje mlade avtorje in avtorice, ki pišejo v slovenščini. Na natečaju lahko sodelujejo mladi literati, stari od 15 do 30 let, ki svojega literarnega dela še niso izdali v knjižni obliki.
Berejo: Hana Vuga, Nastja Češnjevar Ušumović, Eva Šubic, Karmen Petric, Marija Kisilak, Izak Kabir Khan, Hana Brilly, Dominik Lenarčič, Kaja Magovec, Ana Štular, Zigi Omerzel, Aljoša Toplak, Ana Kumperger in Nika Gradišek.
Prireditelj: Založba Obzorja
Sodeluje: Blanka Erhatič Kralj
Povezuje: Matej Krajnc
Blanka Erhartič Kralj je kot literarna ustvarjalka, zlasti pesnica. Leta 2000 je v samozaložbi izšel njen pesniški prvenec z naslovom Prosti pad, leta 2008 pa pri Založbi Obzorja zbirka Dan, ki se ne more znočiti (isto leto nominirana za Jenkovo nagrado). Njena nova pesniška zbirka Moč prinaša zdaj intimno, zdaj ekspresivno poezijo v rimani ali prosti obliki, ki pred bralca postavlja vedno zanimiva vprašanja o svetu, ki je v nas, in kako si ga sami krojimo.
Blanka Erhartič Kralj je od leta 2019 članica Slovenskega centra PEN. Leta 2021 je bila nominirana za nagrado mira, ki jo podeljuje Mira, ženski odbor Slovenskega centra PEN slovenskim ustvarjalkam za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja in premišljevanja o literaturi in kulturi ter celostne osebnostne drže.
Prireditelj: portal Vrabec Anarhist
Sodelujejo: predstavniki portala Vrabec Anarhist, Slovenskega centra PEN, Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, agencije Herman in partnerji
Povezuje: Igor Divjak
Pesmomat, unikaten, robotiziran avtomat, želi poezijo pripeljati tja, kjer so ljudje. Mimoidočim omogoča, da za kovanec kupijo pesem, si polepšajo dan, ter simbolno – pa tudi dejansko – podprejo širjenje poezije. Portal Društva slovenskih pisateljev Vrabec Anarhist, Slovenski center PEN, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter agencija Herman in partnerji bodo ob pesmomatu predstavili avtorice in avtorje, ki so poslali svoje pesmi na nagradni natečaj. Najboljše pesmi bodo dodane v pesmomat.
Prireditelj: Založba Goga
Sodeluje: Julija Lukovnjak
Povezuje: Igor Harb
Edgar Kaos, človeški fant, ki je edini odrešitelj Inkrematere in bitij, ki ga skrivoma prezirajo, se ji je utrnil pri rosnih enajstih letih, njegova zgodba pa se je v petih letih razvila v magično epiko na skoraj 400 straneh. Prvi del, Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa je bil le uvod v veliko, nevarno in razburljivo čarobno popotovanje. V nadaljevanju Imaginarnih svetov Edgar, Floria in Kvint v sklopu pomembne konference in parade Obrambnega voda obiščejo Pan Nomo, prestolnico Inkrematere, kjer najstarejša črna maginja Edgarja uroči s trdovratnim zlim urokom. V vse okrutnejši in obsežnejši vojni, v kateri nikogaršnja vest ne more ostati čista, se prijateljstva naglo spreminjajo v sovraštva, sovraštva pa v nevarna prijateljstva, ki imajo lahko katastrofalne posledice za prihodnost Inkrematere.
Avtorica romana Julija Lukovnjak (2000) je zlata maturantka, študentka filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njen prvi roman Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa je izšel leta 2021 pri založbi Sanje, drugi, Svet je senca (Edgarja Kaosa), pa letos pri Založbi Goga.
Igor Harb je publicist in prevajalec. Piše o filmu in je član specialne ekipe podkasta O.B.O.D., kjer se pogovarjajo o tem, kaj novega se dogaja vesolju, med zunajzemeljskimi bitji, škrati, sociopatskimi morilci, kavboji in pošastmi iz kanalizacije.
Prireditelj: KUD AAC Zrakogled
Sodeluje: Glorjana Veber
Povezuje: Tina Košir
Sovražni govor, manipulacija z besedami in pasivno sprejemanje propagande so postali temačna realnost sodobnega časa. Med širšo javnostjo niso razširjene znanstvene raziskave japonskih, ruskih in drugih svetovnih znanstvenikov, ki dokazujejo, da način uporabe jezika neposredno vpliva na naše zdravje in blaginjo. Frekvence v besedah vplivajo na naš živčni sistem in celostno dobro počutje – to razkriva spregledani vidik področja kvantne fizike.
Glorjana Veber, pesnica in raziskovalka kvantne fizike v povezavi s poezijo, je doktorirala iz literarnih študij na temo ›Poezija, element družbene spremembe‹. S svojim inštitutom IRIU je v Sloveniji in tujini razvila več kot 1000 inovativnih in eksperimentalnih projektov, ki združujejo poezijo in družbene spremembe. Za poezijo je prejela nekaj domačih in mednarodnih nagrad. Raziskovanju kvantne fizike v povezavi s poezijo (in širše z jezikom) se najbolj aktivno posveča zadnjih deset let. V javnosti je s to temo nastopila v času pandemije, ko je v sozaložništvu KUD AAC Zrakogled in založbe Hyperion izšla njena knjiga 500 misli o življenju Modróko, Akašejke, ki je doživela že dva ponatisa.
Pogovor z Glorjano Veber bo vodila Tina Košir, avtorica programov Pot navznoter, učiteljica meditacije in joge ter raziskovalka indijskih filozofij.
Sodeluje: Andreja Gomboc
Povezuje: Luna J. Šribar
Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, profesorica za astronomijo in raziskovalka na Univerzi v Novi Gorici, je vključena v več mednarodnih raziskav na področju astrofizike. Preučuje plimska raztrganja zvezd v bližini črnih lukenj, izbruhe sevanja gama, tranzientne pojave v vesolju in orbitalno dinamiko satelitov. Je (so)avtorica več kot sto znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, vodja projektov Evropske vesoljske agencije (ESA), ocenjevalka opazovalnih predlogov za satelite NASA in ESA. Je tudi promotorka znanosti.
Pogovor z mednarodno uveljavljeno astrofizičarko bo potekal na teme elektromagnetnega delovanja besed (informacij), ›obnašanja‹ informacij v bližini črne luknje, odnosa naravoslovnih znanosti do besed in števil, vplivu astronomije na popularno kulturo in o brezmejnosti vesolja.
Pogovor bo vodila Luna J. Šribar, pisateljica, antropologinja, predsednica MIRE, ženskega odbora slovenskega centra PEN.
Ana Vipotnik in Igor Leonardi
Pevka Ana Vipotnik in kitarist Igor Leonardi sta kot gonilna sila zasedbe Fake Orchestra ustvarila štiri zgoščenke in v zadnjih desetih letih odigrala več kot 450 koncertov doma in v tujini, kjer je skupina nastopala od Istanbula do New Yorka. Igor Leonardi je v svoji bogati glasbeni karieri igral s svetovno znanimi džezovskimi glasbeniki in kultno rock skupino Metallica, na RTV Slovenija pa je bil idejni vodja glasbene oddaje Muzikajeto. Od leta 2017 je umetniški vodja Jazz Cluba Ljubljanski grad.
Posebno poglavje njunega umetniškega sodelovanja so tudi nastopi v duetu, pri čemer repertoar sestavlja zelo širok izbor glasbenih zvrsti, ki zrcalijo njune najrazličnejše glasbene preference. Med njimi so tudi mnoge avtorske uglasbitve pesmi slovenskih pesnic in pesnikov, glasbe sveta in manj znani džezovski standardi. Navdih za svoje ustvarjanje pogosto najdeta v poeziji in leposlovju.