Prireditelj: Založba Mladinska knjiga
Sodelujeta: Jure Vuga, Tjaša Koprivec
»Svet je razkošna kočija: let’s take a ride, preden razpade« – tako se glasi citat z zadnje platnice Vugove druge pesniške zbirke, erotične poezije, posvečene njegovi ženi. Čeprav ima zbirka močan čustven in erotičen naboj, pravi avtor, hkrati prinaša razbremenitev in sestopanje s piedestala posvečene pesniške govorice.
Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev, Sekcija DSP za otroško in mladinsko književnost
Sodelujeta: Andrej Predin in Peter Škerl
Povezuje: Maša Ogrizek
Nagrajenec desetnice 2023 je Andrej Predin (1976), publicist, urednik na kulturnem uredništvu Dela in pisatelj, ki piše zlasti za otroke. Pogovor z avtorjem se bo dotikal zlasti nagrajenega dela Arlan pod preprogo (2022), ki ga je ilustriral Peter Škerl, izšlo pa je pri založbi Morfemplus. Gre za fantastično pripoved, ki skozi svet Pod preprogo – ta je zamejen med Večno morje in Veliki zid, njegovi prebivalci pa so na moč čudni: eni prijazni, drugi grozljivi, tretji nevoščljivi … – razkriva dobro in zlo. V tem svetu se znajde deček, ki se ne more spomniti svojega imena…
Prireditelj: Založba /*cf.
Sodeluje: Mojca Kranjc
Povezuje: Ana Geršak
Epski roman Ikarija (2017) je zasidran v Nemčijo tik po drugi svetovni vojni. Avtor mojstrsko prepleta tri glavne pripovedne postopke: tretjeosebno zgodbo o zavezniškem vojaku v povojni Evropi, njegove dnevniške zapiske ter prepise Wagnerjeve osupljive pripovedi. Pri tem se opira na številne primarne in sekundarne zgodovinske vire ter na izviren način združuje elemente zgodovinskega, biografskega, družbenega, razvojnega in političnega romana. V ozadju pa vseskozi odmeva poglavitno vprašanje, kaj je tisto, kar omogoči ali povzroči, da se napredna, prosvetljena, vključujoča misel sprevrže v svoje strašljivo nasprotje – zato je Ikarija tudi filozofski roman.
Prireditelj: Založništvo tržaškega tiska
Sodelujeta: Martina Golob, Anja Mugerli
Povezuje: Ali Žerdin
Kdo je bil Jurij Gustinčič in kakšen je njegov prispevek k slovenskemu novinarstvu, verjetno ni treba posebej poudarjati, bolj malo pa je znano, kakšen je bil osebno, zato so spomini Martine Golob, njegove nečakinje, s katero sta se spoznala na njegova stara leta, toliko dragocenejši. V tem intimnem zapisu Martina Golob pripoveduje o času, ki sta ga preživela skupaj, kot prijatelja in sorodnika. Pripoved je uredila pisateljica Anja Mugerli.
Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev
Sodelujejo: Esad Babačić, Erica Johnson Debeljak, Kristina Sluga
V dvaintridesetih kratkih esejih pesnik Esad Babačić v knjigi Veš, mašina, svoj dolg obuja spomine na pankovska stičišča in odslužena košarkarska igrišča, posveča se kulturološkim in filozofskim primerjavam med tedanjo in sedanjo družbeno sestavo slovenske prestolnice. Babačić ne išče rešitev in jih ne prodaja, temveč se sprašuje o vsem tistem, kar smo namerno ali ponevedoma pozabili ali preslišali. Gre za iskanje duha, ki je še vedno nekje z nami, vendar ga ne znamo več prepoznati in ustrezno ovrednotiti. Za prevod zbirke esejev Veš, mašina, svoj dolg v angleščino znotraj uveljavljene zbirke Litteræ Slovenicæ sta poskrbela Erica Johnson Debeljak in Lukas Debeljak. O tem, kako je nastajala zbirka esejev, kako je nastajal prevod in kakšni so bili prevajalski izzivi, se bodo pogovarjali pesnik Esad Babačić, prevajalka Erica Johnson Debeljak in urednica zbirke Kristina Sluga.
Prireditelj: Svet v mestu ter portal Vrabec Anarhist
Sodelujejo: Sara Afzali, Aber Gendi, Reza Garemanlu, Pooyesh Azizedin, Šiva Nazar
Povezuje: Igor Divjak
Kakšne spremembe so v Iranu prinesli protesti v letih 2022 in 2023, ki so se začeli po smrti Mahse Amini, ki so jo aretirali in brutalno pretepli, ker ni nosila hidžaba? Kako je protestni val vplival na sosednje države? Se je položaj žensk zaradi protestov kaj izboljšal? Zanimalo nas bo, kako iranska pesnica Sara Afzali, palestinska pesnica Aber Gendi, iranski pesnik Reza Garemanlu, iranski pesnik Pooyesh Azizedin in iranska novinarka Šiva Nazar, ki so novi dom našli v Sloveniji, doživljajo razliko med vlogo žensk na Bližnjem vzhodu in pri nas.
Prireditelj: MIRA, ženski odbor Slovenskega centra PEN
Sodelujejo: Dejan Koban, Ksenija Jus
Povezuje: Andraž Rožman
Kako organizacijska struktura vpliva na ustvarjalnost? Kako je v sodobnem času s stereotipom umetnika, ki ne priznava banalnih omejitev občega sveta, ampak se prepušča le navdihu? Kako na to vplivajo številne birokratske zahteve, ki jim niti umetnice_ki (žal) ne morejo ubežati? Pesnico, skladateljico in kantavtorico Ksenijo Jus ter pesnika, založnika (Črna skrinjica) in organizatorja literarnih dogodkov Dejana Kobana bo o njuni organizaciji in ustvarjalnosti spraševal novinar in pisatelj Andraž Rožman. Morda se jim pridruži tudi za zdaj še neznani_a gost_ja, ki nam utegne razpret pot v svet horizontalnih organizacijskih struktur avtonomnih con, kjer naj nič ne bi motilo svobode in ustvarjalnosti. Pa je res tako?
Sodeluje: Matej Krajnc
Razrvani človek je zbirka pesmi, ki je nastajala med letoma 2015 in 2023. Kot portret slehernika v sodobnem svetu nosi na sebi pečat samoironije, hkrati pa je tesno povezana z glasbo in njenimi 256 sivinami. Zbirka Razrvani človek je izšla pri Kulturnem centru Maribor. Pesmi ob kitari interpretira Matej Krajnc.