Slovenski dnevi knjige vse od svoje ustanovitve dalje, svojo pozornost posvečajo širitvi pomena knjige, pisane besede ter opozarjajo na pomembnosti branja. Z veliko skrbnostjo pri tem zasledujejo premike ter posamezne člene v slovenski knjižni produkciji ter v svoje središče poskušajo postaviti tako literarne ustvarjalce kot njihove bralce, manjše ter večje založnike, knjižničarje, kritike, prevajalce, ilustratorje ter ostale prijatelje knjige. Festival, ki bi letos obeležil 25. obletnico, se zaradi zaostrenih razmer v Evropi in svetu trenutno sooča z izrednimi in nepredvidljivimi izzivi, ki so posledica pandemije korona virusa (COVID-19) ter zavoljo varnosti knjižnih avtorjev, razstavljavcev ter obiskovalcev svoje dogajanje večji del seli v virtualne svetove. Podobno kot se je v trenutnem času spremenila naša vsakdanja izkušnja bivanja, se je, vsaj začasno, spremenil tudi bivanjski prostor knjige ter znotraj tega naš stik z njo. Kot ljudje, bralci, ljubitelji knjige smo pri tem primorani na novo premisliti o možnostih naših interakcij ter sobivanja, znotraj in zunaj knjižnih svetov. Pri tem nam lahko pomaga tudi literatura, ki se v svoji organski naravi odziva na tisto kar nas vse obdaja, iz tega črpa in išče nove izrazne oblike ter možnosti nagovarjanja. Dejstvo je, da v časih negotovosti in osamitve še vedno in še toliko bolj posegamo po knjigah, bodisi po tistih, ki jih prebiramo v virtualnih svetovih, tistih, ki jih hranimo v domačih knjižnicah, ali morda takšnih, ki si jih izmenjujemo ter med seboj priporočamo, kar kaže na človeško primarno potrebo po zgodbah in njihovi delitvi znotraj skupnosti. Knjigam kot hraniteljicam zgodb in vsem tistim, ki so v tej medsebojni izmenjavi vpleteni, želijo Slovenski dnevi knjige v letošnji virtualni postavitvi ponuditi prostor stičišča ter izmenjave. Kot ena osrednjih možnosti vzdrževanja bralne kulture in poskus ohranitve prisotnosti literarnih dogodkov, se je zato pri oblikovanju programa izkazalo izpostaviti povezovanje ter skupni solidarnostni nastop med najširšimi in raznolikimi členi tako slovenskega kot mednarodnega literarnega polja. Letošnja oblika festivala svoje korenine razrašča po spletnih pokrajinah ter v živo po zasnovani knjižni tržnici, v želji povezave literarnih ustvarjalcev s tistimi, ki iščejo navdih med knjižnimi platnicami, tistimi, ki o njih razpravljajo, jih oblikujejo in tistimi, ki jih berejo. Dogodki, ki smo jih pripravili kažejo na bogastvo slovenske literature, ob tem pa opozarjajo tudi na pomembnost njene ohranitve, saj prav literatura v trenutnem zamejenem svetu omogoča ter osmišlja odprti prostor kritičnega razmisleka, skozi preplet fikcije in resničnosti kaže pot navdiha v iskanju alternativnih možnih svetov, nam med platnicami knjig v težkih časih nesebično nudi uteho ter nas med seboj zelo dobrodošlo tudi nagovarja in povezuje.

Aljaž Koprivnikar