Knjižnice imajo osrednjo vlogo pri ohranjanju stika s knjigami, pri spodbujanju branja in razvoju pismenosti. Na letošnjem festivalu se nekaj večjih slovenskih knjižnic predstavlja s krajšimi posnetki, v katerih predstavljajo svoje knjižnično poslanstvo, se dotaknejo trenutnega spremenjenega režima okrog izposoje knjig, spregovorijo o pomenu ohranjanja bralne kulture ter v branje priporočajo nekaj slovenskih knjig iz svojega nabora gradiva.

Univerzitetna knjižnica Maribor, osrednja univerzitetna knjižnica Univerze v Mariboru, zbira, organizira, hrani in ohranja edinstvene zapise človeške misli in kreativnosti ter zagotavlja dostop do njih. Je varuhinja kulturne dediščine slovenskega naroda in države, znanstvene dediščine Univerze v Mariboru ter domoznanske dokumentacije mesta Maribor in širše regije.



Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je bila ustanovljena 1. 3. 1946 z nalogo, da zbira, obdeluje, hrani in posreduje različno leposlovno in strokovno literaturo ter informacije. Današnja sodobna knjižnica sledi napredku časa, temelji na računalniški obdelavi in izposoji gradiva in postaja informacijski center.



Kosovelova knjižnica Sežana je osrednja splošna knjižnica. Kot samostojni kulturni zavod je bila ustanovljena 13. februarja 1963 in poimenovana po Srečku Kosovelu. Svojo dejavnost opravlja za štiri občine: Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina in Komen, kjer delujejo organizacijske enote knjižnice. Pod njenim okriljem sta tudi premična zbirka v izposojevališču Krajevne skupnosti Senožeče in Kosovelova domačija v Tomaju. V knjižnici načrtno zbirajo, hranijo, obdelujejo in posredujejo tudi domoznansko gradivo za območje Krasa. Predstavljajo ga tudi v digitalizirani obliki na portalu Kamra in z njim dopolnjujejo spletni leksikon Primorci.si.



Mestna knjižnica Ljubljana izvaja naloge osrednje območne knjižnice za osrednjeslovensko regijo ter skrbi za ohranjanje in razvoj knjižnične mreže. Razvija bralno kulturo in različne oblike pismenosti. Spodbuja vključevanje obiskovalcev v procese vseživljenjskega učenja in v oblike aktivnega državljanstva ter skrbi za vključenost ranljivih skupin prebivalstva.



Knjižnica Šentjur je osrednja splošna knjižnica. Omogoča dostop do knjižničnega gradiva in informacij ter s svojimi enotami na Planini, Ponikvi in Dobju skrbi, da je gradivo dostopno tudi drugod po občini Šentjur. Član knjižnice lahko postane kdorkoli. S članstvom uporabniki pridobijo pravico do izposoje knjig, serijskih publikacij, avdio-vizualnega gradiva, elektronskih publikacij, virov, portalov in drugega neknjižnega gradiva ter možnost medknjižnične izposoje.



Mariborska knjižnica je splošna, javna knjižnica, ki jo sestavlja 19 knjižničnih enot in Potujoča knjižnica z bibliobusom. Je osrednja območna knjižnica in opravlja posebne naloge za splošne knjižnice na svojem območju. Poslanstvo Mariborske knjižnice je: spodbujanje vseživljenjskega učenja, raziskovanja in lastne ustvarjalnosti, ponujanje druženja in aktivnega preživljanja prostega časa, svetovanje in pomoč pri iskanju dostopa do znanja, širjenje številnih doživetij na srečanjih z ustvarjalci, predavanjih, ustvarjalnih delavnicah, krožkih in odpiranje novih idej ter pobud za oblikovanje polnejšega življenja v družbi.



Knjižničarji Mariborske knjižnice za Slovenske dneve knjige širijo (samo) bralni virus. Pod posnetkom lahko najdete njihov seznam priporočenih knjig z aktivno povezavo na Cobiss, kjer lahko preverite, če je priporočeno gradivo na voljo v njihovi knjižnici.

Kamenko Kesar – Mene ne bo noben jebo, Amelie Nothomb – S strahospoštovanjem, Thierry Crouzet – Čiste roke rešujejo življenja, Peter C. Gøtzsche – Smrtonosna zdravila in organizirani kriminal, Marcus Zusak – Kradljivka knjig, Tone Kuntner – Cmurek, Richard Bach – Jonatan Livingston Galeb, Nejc Zaplotnik – Pot, Eugenides, Jeffrey – Middlesex, Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ervin Hladnik-Milharčič – Pot na Orient, Andrej Skubic – Koliko si moja , Alessandro Baricco – Svila, Slobodan Šnajder – Doba brona, Tone Frelih – Zamolčana resnica, Alena Mornštajnová – Hana , Jana Frey – Ni poti nazaj, Gilbert Le Mouël – Bog v metroju, Denise Legrix – Taka sem se rodila, Mehmedalija Alić – Nihče, Jorge Bucay – Ti povem zgodbo?, Arthur C. Clarke, Stephen Baxter – Time’s eye, Fredrik Backman – Mi smo medvedi!, Drago Jančar – In ljubezen tudi, Tonke Dragt – Pismo za kralja , Marija Šnuderl – Mavrica v pločevinki, Glenda Millard – Tishkin, Norman Vincent Peale – Moč pozitivnega mišljenja, Ingvar Ambjørnsen – Dediščina po stricu Rin-tin-taju, Ingvar Ambjørnsen – Vražje vrane, Elif Shafak: Tri Evine hčere, Antoine de Saint Exupery – Mali princ, Kevin Brooks – Dnevnik iz bunkerja, Michal Viewegh – Igra na izločanje, Bogdan Novak – Na začetku je bila ljubezen, Martin Weber – Človek v ravnovesju, Toon Tellegen – Zabava na luni Friderik Backman – Mi proti vam, Henri Charrière – Metulj, Joanna Bator – Peščena gora, John Edward Williams – Stoner, Fernando Pessoa – Vzgoja stoika, Svetlana Makarovič – Balada o Sneguročki, Robert Swindells – Sramota, Erika Vouk – Anima, Tone Pavček – Angeli, Miljenko Jergović – Sarajevski Marlboro, Kamenko Kesar – Žena ima vedno prav, Slovarček osirotelih besed