V projektu večernega branja smo k sodelovanju povabili slovenske književnice ter književnike. Vabljeni k poslušanju.

Liu Zakrajšek je pesnica ter študentka primerjalne književnosti in filozofije na ljubljanski Filozofski Fakulteti. Poezija jo spremlja že zelo dolgo časa in želela bi si, da tako tudi ostane. Sicer pa se že od malih nog naprej ukvarja s plesom, ki je njena druga velika ljubezen. Posebej rada bere na avtobusih in v parkih. Najbolje razmišlja, kadar se sprehaja, zato večina njenih pesmi nastane na kakšni klopci ali travniku. Poleg tega pa jo pisanje rešuje pred nespečnostjo. Verjamem v dobroto ljudi, tudi neznancev.



Peter Rezman (1956) se je leta 1975 je zaposli kot elektrikar v rudniku, delal tam do leta 1990. Od leta 1997 je upokojen zaradi bolezni. Prve objave pesmi beleži v rudniškem glasilu Rudar (RL Velenje, 1978), Mentor (ZKOS Ljubljana, 1981), Hotenja (ZKO Velenje, 1981), Dialogi (Maribor, 1983). Rezman se je v slovenskem literarnem prostoru uveljavil predvsem kot prozaist, ki v svojih delih najpogosteje obravnava tematike, povezane z rudarstvom in rudarskim življenjem. Za zbirko kratkih zgodb Skok iz kože je leta 2009 prejel nagrado fabula. Rezmanova zbirka kratke proze Nujni deleži ozimnice pa je bila uvrščena med deset najboljših zbirk kratke proze za nagrado fabula 2011. Njegov drugi roman Zahod jame se je uvrstil med peterico finalistov za nagrado kresnik 2013. Roman Tekoči trak je bil nominiran za nagrado kritiško sito in bil nominiran za nagrado kresnik leta 2016.



Davorin Lenko (1984) je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo. Je avtor treh samostojnih literarnih knjižnih del, kratke zgodbe, pesmi in eseje pa objavlja v vseh vidnejših slovenskih literarnih revijah, na relevantnejših spletnih portalih in na nacionalnem radiu. Za svoj knjižni prvenec, roman Telesa v temi, je leta 2014 prejel nagradi kresnik in kritiško sito, knjigo pa je Društvo slovenskih pisateljev leta 2016 prevedlo v nemščino. Njegova zbirka kratke proze Postopoma zapuščati Misantropolis je bila nominirana za nagrado Novo mesto short. V 2017 je izdal obsežnejši roman Bela pritlikavka in z njim zaključil neformalno trilogijo teles(nosti). V 2019 je bila v gledališču Glej uprizorjena monodrama Psiho, ki sta jo po Lenkovi avtorski predlogi v monodramo predelala režiser Jaša Koceli in igralec Domen Valič. Je prejemnik dveh delovnih in ene izobraževalne štipendije, njegova besedila pa so bila objavljena v več slovenskih in tujih antologijah. Od leta 2018 deluje kot samozaposlen v kulturi in se v celoti posveča pisanju.



Aleš Mustar se je rodil 1968 v Ljubljani. Je pesnik in književni prevajalec in opravlja svobodni poklic. Diplomiral je iz angleščine in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktoriral iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti. Izdal je pesniško zbirko z naslovom (U)sodno tolmačenje, ki je bila nominirana za nagrado za prvenec in je prevedena v angleški in makedonski jezik. Leta 2017 je izšla njegova druga pesniška zbirka Srednja leta. Revijalno je njegova poezija prevedena v več jezikov, zastopan je v več antologijah. Prevaja romunsko in makedonsko književnost, predvsem sodobno prozo in poezijo. Prevedel je petindvajset del. Ukvarja se tudi z gledališčem. Kot dramaturg in pisec besedil je sodeloval pri predstavah Šestnajst obratov (En-Knap, 2005) ter Feng Šus v gledališču brez igralca (Maska, 2011). Kruh pa si služi kot sodni tolmač.



Cvetka Bevc se je rodila leta 1960 v Slovenj Gradcu. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je zaključila študij muzikologije in primerjalne književnosti ter se izpopolnjevala na University College Cork. Napisala je okoli trideset radijskih iger za odrasle in otroke, nekaj filmskih scenarijev in glasbeno gledaliških predstav za otroke, ustvarila številne glasbene podobe in izvirne glasbe radijskih iger, gledaliških predstav in filmov. Piše prozo (Prigode Špelce Žvekič, 2003, Soba gospe Bernarde, 2007, Zgodbe iz somraka, 2007), poezijo (pesniški zbirki Prelet žerjavov, 2004, Med ločjem, 2005) in pravljice za otroke (Klavirski duhec Jošti, 2005, Abecednik zaljubljene krastače, 2007). Članica Društva slovenskih pisateljev in članica uredništva revije Poetikon. Živi in ustvarja v Ljubljani.



Maja Gal Štromar je vsestranska umetnica: igralka, pesnica in pisateljica, prevajalka, gledališki pedagog, dramatesa in režiserka. Sicer diplomirana romanistka, je diplomantka Mednarodne šole za gledališče Jacquesa Lecoqa v Parizu. V gledališču je tako doma kot v tujini odigrala več kot 87 vlog, od tega 33 filmov. Izdala je 13 avtorskih knjig, od tega štiri pesniške zbirke ‘Goga 66000‘, ‘Na predpomlad mi reci ti‘, ‘Že češnječas‘, ‘Boginja z zamudo-Dea in ritardo‘ (pesniška zbirka s CD), šest romanov ‘Amigdalino srce‘, ‘Lju.beznica ali Svetloba po dekretu‘, ‘Misli name, ko ti je lepo‘, ‘Potaknjenci‘, ‘7kg do sreče”, Ženska drugje‘, monodramo ‘Alma Ajka‘, ki je slovensko-arabska izdaja Aleksandrijske Knjižnice, gledališki vademecuum s pravljico ‘Črkolandija‘ in pravljico ‘Dobrodelna pravljica Anina Zvezdica‘. Piše gledališka besedila za otroške predstave in za odrasle (Amelia E., Norci, Kdo je videl Coco?), radijske igre za odrasle ter mladinske igrane igre v več delih. Leta 1991 je prejela Severjevo nagrado za igralske dosežke. Več informacij na www.majagalstromar.si