V projektu večernega branja smo k sodelovanju povabili slovenske književnice ter književnike. Vabljeni k poslušanju.

Saša Pavček (1960) je diplomirana igralka, prvakinja SNG Drama v Ljubljani, docent za dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT v Ljubljani, piše dramska besedila, pesmi, eseje. Doslej je odigrala vrsto vlog klasičnega in modernega gledališkega repertoarja, igra na filmu in televiziji, bila je nominirana za najboljšo TV igralko leta 2003. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu, kjer je v Théâtre Arcane igrala Sarah v Pinterjevem L’amant (1987). Za svoje igralsko delo je prejela več nagrad (je tudi dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo), večkrat je bila nominirana tudi za nagrado Slavka Gruma. Na odru zvečer (2005) je Sašin knjižni prvenec, ki mu je literarna kritika nadela znak SQ in jo kot avtorico izbrala med deset najboljših slovenskih piscev zadnjih dveh let, ki so zastopali Slovenijo na Frankfurtskem knjižnem sejmu oktobra 2006.



Feri Lainšček (1959) živi in ustvarja v Murski Soboti. Njegova bibliografija obsega več kot 100 samostojnih knjižnih enot, med njimi je 23 romanov, ki so večinoma že prevedeni v tuje jezike. Je eden izmed najbolj branih slovenskih pisateljev, saj je avtor mnogih uspešnic. Za svoja dela pa je avtor prejel tudi številne nagrade. Leta 1995 je za roman Ki jo je megla prinesla prejel nagrado Prešernovega sklada, kresnika, nagrado za najboljši slovenski roman, je prejel dvakrat, in sicer leta 1992 za roman Namesto koga roža cveti in leta 2007 za roman Muriša. Večernico, nagrado za najboljše slovensko mladinsko literarno delo, je prejel leta 2001 za knjigo pravljic Mislice. Desetnico, nagrado Društva slovenskih pisateljev za mladinsko književnost, je prejel leta 2012 za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, katerega literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij.



Matjaž Pikalo (1963) je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter kasneje v Parizu in je diplomirani etnolog in sociolog kulture. Bil je napovedovalec na Radiu študent, igralec v gledališki skupini Ana Monró, ustanovitelj in pevec glasbene skupine Autodafé. Kot svobodni umetnik živi in dela v Ljubljani. Leta 1998 je prejel Mednarodno nagrado Pablo Neruda za poezijo v Trstu. Istega leta je bila plošča Le voyage imaginare (Namišljeno potovanje) skupine Autodafé izbrana med pet najboljših domačih glasbenih izdelkov v tem letu. Avtorjevo prvo knjigo zaznamujejo potovanja, v drugi je pesniška odisejada namenjena iskanju samega sebe, odkrivanju duhovnega središča, v tretji se osredotoči v povednost ljubezenske zgodbe, ki jo uvajata naslovni besedi, v zadnji zbirki pa je potovanje dvojno: je vzpenjanje, ustvarjanje in omagovanje, drsenje navzdol. Za mladinsko delo Luža je v letu 2002 dobil nagrado Večernica, leta 2004 pa častno listino slovenske sekcije Ibby.



Andrej Blatnik (1963) je izredni profesor knjigarstva. V Sloveniji je izdal dvanajst knjig, ki izhajajo tudi v tujini, doslej v 30 samostojnih knjižnih izdajah. Njegove zgodbe so uvrščene v vrsto antologij, med drugim v Best European Writing 2010 in Short: Five Centuries of Short Short Stories. Prejel je nagrado Zlata ptica (1984), Župančičevo nagrado (1991) in nagrado Prešernovega sklada (2002) in nastopil na vrsti osrednjih svetovnih literarnih festivalov. Še zmeraj rad bere in potuje.



Ana Porenta (1965) je magistrica znanosti, učiteljica, ustanoviteljica Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, soustanoviteljica portala www.pesem.si ter glavna urednica tega spletnega medija od njegovega nastanka (2007). Doslej so izšle tri pesniške zbirke: Sem se (2005), Kitke (s Sonjo Votolen in Jano Pečečnik, 2009) in Deklice (2016), s katero je bila izbrana tudi na festival Pranger 2017 ter Evropski pesniki v živo / Stranou (festival Praga 2018). Je avtorica številnih učbenikov in priročnikov za pouk slovenščine na začetku šolanja, mladinskega romana Virtualnisvet.com (2004), cd-roma Na sledi za medvedi (2002), zgodb in gledaliških besedil za otroke in mladostnike. Piše spremne besede, ureja pesniške zbirke ter soureja letne zbornike Pesem.si.



Meta Kušar (1952) je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Petnajst let je delala v Plečnikovi knjigarni (Ljubljana) in prejela Schwentnerjevo nagrado za uvajanje kulturno-umetniških programov v trgovino s knjigami. Leta 2012 je prejela Rožančevo nagrado za Najboljšo esejistično zbirko Kaj je poetično ali ura ilegale. Od leta 1994 je samostojna delavka v kulturi. Od leta 1980 dela radijske umetniške in kulturno-zgodovinske oddaje (RAI – Trst, slovenski program, Radio Slovenija, RTV Slovenija, Radio Študent) Je ustanoviteljica “Prestola poezije/The Throne of Poetry”, glasbeno literarnega performansa (Plečnikov trg, Grad Fužine, Grad Podsreda, Slovenska filharmonija, Kongresna knjižnica v Washingtonu, Chicago, Ohio State University Columbus, Toronto, Guildhall London, Sinagoga Maribor).