V projektu večernega branja smo k sodelovanju povabili slovenske književnice ter književnike. Vabljeni k poslušanju.

Lela B. Njatin (1963) je univerzitetno diplomirana filozofinja in literarna komparativistka. Dela kot samozaposlena v kulturi. Poleg literature ustvarja vizualno umetnost. Pogosto so njena dela interdisciplinarna na presečišču obeh polj. Literaturo ustvarja od 1976. Središčna tema njene literature je odtujenost. Njen literarni opus obsega: roman, kratke zgodbe, filmske in stripovske scenarije, eseje in pravljice.



Matej Krajnc (1975) je pesnik, pisatelj, prevajalec, glasbenik in publicist. Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, od leta 2006 član Društva slovenskih književnih prevajalcev, od 2017 pa tudi član slovenskega centra PEN in MIRA, ženskega odbora slovenskega centra PEN. Do leta 2017 je izdal devetintrideset pesniških zbirk, od leta 2003 pa redno objavlja tudi prozo, je avtor številnih proznih del in knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992 se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo.



Lara Paukovič (1993) je pisateljica, novinarka in publicistka. Leta 2017 je pri založbi Beletrina izšel njen prvi roman Poletje v gostilni, roman Malomeščani pa leta 2019 pri založbi Litera.



Aleš Jelenko (1986) je izdal pesniški zbirki Kontejner v soavtorstvu s Heleno Zemljič in Prvinska govorica. Je dvakratni finalist Festivala mlade literature Urška JSKD (2015 in 2016), polfinalist (2015) in finalist (2017) Pesniškega turnirja založbe Pivec, prejemnik Mentorjevega feferona za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro (2017) ter prejemnik “bronaste čipke” za poezijo v Žireh (2015), zmagovalec mednarodnega literarnega natečaja “Duško Trifunović” (2015) in mednarodnega natečaja “Janoš Siveri” (2017) v Novem Sadu, zmagovalec mednarodnega natečaja “Ritratti di poesia” v Rimu (2018) ter prejemnik občinske Prešernove nagrade za izredne dosežke na področju kulture (2018). Je idejni vodja literarnega festivala Spirala ter urednik istoimenske literarne revije. Od leta 2017 je tudi področni urednik pri založbi Kulturni center Maribor ter celjski literarni reviji Vsesledje.



Tomaž Lapajne Dekleva (1971) je dramatik in vsestranski ustvarjalec na področju sodobnega gledališča (Kolektiv Narobov – Ježkova nagrada 2007), improvizacijskega gledališča (Instant šov, Impro liga), gledališča za otroke (Gledališče Unikat), uličnega gledališča, klovnostva (Rdeči noski), sodobnega plesa (En-knap in Andreja Rauch Podrzavnik), filma (Televizija Slovenija, Neda Baćić) in radia (Radio Slovenija). Je avtor več objavljenih oz. uprizorjenih dramskih besedil (Radio Slovenija, Televizija Slovenija, založba Panika, revija Mentor).



Laura Repovš je doktorska študentka literarnih ved na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja predvsem poezijo iz slovenščine v španščino in obratno. Soustvarja program Literarnega kluba L’etažer in piše pesmi.
Jon Gasparič obiskuje Osnovno šolo Polhov Gradec. Rad bere in si izmišljuje vedno nove zgodbe.



Roman Rozina (1960) se je desetletja gibal v polju iskanja resnice, delal je kot novinar in publicist, na pragu petdesetih pa je zaslišal mimogrede navrženo Ecovo misel, da mora moški njegovih let napisati knjigo ali pobegniti z balerino. Ker slednjih v njegovem ruralnem okolju ni mogoče najti niti z lučjo pri belem dnevu, je prebegnil na igrišče domišljije. To mu ustreza, saj si za vsak odgovor z lahkoto izmisli deset vprašanj (postopek ni obrnljiv). Na polici gre takole: romana Štiri Sneguljčice in Palček (2008) in Galerija na izviru Sončne ulice (2010), novela Relativnosten triptih z vrtnico (2010), zbirka kratkih zgodb Šumijo besede domače (2011) ter romani Štirje v vrsti (2012), Županski kandidat Gams (2014) in Zločin in ljubezen (2016), novela Kolo sreče (2018) in zbirko kratkih zgodb Po cipresah diši (2019). Verjetno se bo nadaljevalo, saj mu je lepo na obeh straneh bralnega razmerja.